Kaj prinaša predlog PKP4?

Pisali smo že, da je Vlada RS prejšnji teden sprejela predlog Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, t.i. PKP4. Ta delodajalcem omogoča podaljšanje ukrepa povračila nadomestila plače za čas čakanja na delo in zopet uvaja povračilo nadomestila plače za čas odrejene karantene. Predlog zakona pa dodatno uvaja še nekatere novosti na področju skrajšanega delovnega časa.

 

  1. Čakanje na delo

Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem za začasnem čakanju na delo boste delodajalci v obliki, kot je bila določena s PKP3, lahko uveljavili še do konca tega meseca, to je do 31. julija 2020 oziroma do 30. septembra 2020, če bo Vlada sam ukrep podaljšala (podaljšanje je mogoče za dva posamezna meseca, šteto od 31. julija 2020 dalje).

Delodajalci boste upravičeni do povračila nadomestila plače v višini 80 % nadomestila plače (bruto I), a ne več kot znaša najvišje nadomestilo za primer brezposelnosti (892,50 EUR bruto).

Vloga za uveljavljanje nadomestila plače se vloži v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje. Pri tem pa še vedno velja, da delodajalec na dan vložitve vloge ne sme imeti neporavnanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, za pobiranje katerih je pristojen FURS.

 

  1. Odrejena karantena

Delodajalci boste zopet imeli možnost uveljaviti povračilo nadomestila plače za čas odrejene karantene, če delavcem ne morete zagotavljati dela na domu, pri tem pa je višina nadomestila plače, ki jo boste morali povrniti delavcem, odvisna od razloga za odreditev karantene, in sicer:

  • odrejena karantena ob prehodu meje: nadomestilo v višini kot je ta določen za primer višje sile, to je 50 % plače kot bi jo delavec prejel, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače (6. odstavek 137. člena Zakona o delovnih razmerjih);
  • odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo: nadomestilo v višini kot je ta določen za primer nezmožnosti zagotavljanja dela zaradi poslovnega razloga, to je 80 % nadomestila plače preteklih treh mesecev oziroma skladno s 138. členom Zakona o delovnih razmerjih.

Delavec mora delodajalca o odreditvi in razlogih karantene obvestiti najkasneje v treh delovnih dneh ter mu posredovati odločbo.

Delodajalec uveljavi pravico do izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje v 30 dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene. Vlogi je treba priložiti tudi odločbo o odreditvi karantene. Povračilo izplačanega nadomestila plače za čas odrejene karantene bo delodajalcu s strani Zavoda povrnjeno v celoti.

Predlog PKP4 uveljavlja možnost navedenega ukrepa najkasneje do 30. septembra 2020. Če delodajalec za čas odrejene karantene ne bo izplačal nadomestila v višini, ki jo določa predlog zakona, ali ne bo omogočil administrativnega nadzora, bo kaznovan z globo.

 

  1. Skrajšani delovni čas

Ukrep skrajšanega delovnega časa še najprej ostaja v takšni obliki, kot ga je določil PKP3, a predlog PKP4 določa nekaj dodatnih administrativnih obveznosti:

  • delodajalec mora Zavodu RS za zaposlovanje v treh delovnih dneh poslati pisno odredbo o skrajšanem delovnem času;
  • vloga se pri Zavodu lahko vloži najkasneje 10. decembra 2020;
  • delodajalec mora obvestiti Zavod, če delavca pozove nazaj na delo s polnim delovnim časom;

 

Pri tem vas želimo spomniti, da je Ekonomsko-socialni svet, sprejel razlago, da se lahko tedenski obseg delovnega časa določi tudi neenakomerno na način, da se tedenski obseg delovnega časa izravna v obdobju meseca, za katerega delodajalec tudi uveljavlja subvencijo. Pred to razlago je namreč veljalo, da mora delavec v okviru skrajšanega delovnega časa na podlagi interventnega zakona PKP3 doseči od 20 do 35 ur dela na tedenskem nivoju.

Predlog PKP4 določa, da se določbe začasnega čakanja na delo uporabljajo za nazaj od 1. julija dalje, medtem ko naj bi ostale določbe začele veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu.

2020-07-02T12:03:29+00:00 julij 2nd, 2020|Kadri, Plače, Zakonodaja|